Mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane, ki ga letos obeležujemo tretjič, je posvečen pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane za ljudi in za planet.
Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.
Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni, da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo.
Izgube hrane in odpadna hrana po podatkih Združenih narodov povzročijo kar 8 do 10 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ti pa povzročajo podnebne spremembe, ki jih občutimo kot nestabilno vreme in ekstremne vremenske pojave (visoke temperature, suše, požari, poplave, ipd.).
V povprečju vsak prebivalec Slovenije zavrže kar 68 kg hrane na leto, od tega je kar 40 odstotkov še užitne. Polovico vse hrane zavržemo doma, v gospodinjstvih.
Z namenom krepitve sodelovanja ter ozaveščanja javnosti so Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za okolje in prostor ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani začeli s kampanjo »Poglej, povohaj, poskusi« ter pripravili sezonski jedilnik s predlogi uravnoteženih obrokov in nakupovalnim seznamom potrebnih živil za štiričlansko družino. Na spletni strani Naša super hrana so dostopne podrobnejše informacije in promocijsko gradivo o navedeni kampanji.
Zloženke ob tej priložnosti:
- S SKUPNIMI MOČMI PROTI ODPADNI HRANI (9 namigov)
- IZOBRAZIMO SE O ROKIH UPORABE
- KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ODPADNE HRANE
Ravnajmo odgovorno!
Jana Benčina,
organizatorka šolske prehrane
